Slashdot poroča, da so na Harvard School of Public Health uspeli reproducirati sindrom kolapsa čebelje kolonije v kontroliranih pogojih. Ta pereča bolezen, znana tudi iz naših krajev, se je prvič pojavila leta 2006. Zaradi nenavadnih simptomov, kjer se prizadete čebele s poletov niso vračale v domač panj in ker očitnega krivca ni bilo, je bilo preiskovanje te bolezni otežkočeno.

Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so po 4 panje hranili s sladili z dodanim pesticidom imidaklopridom. Po 12 tednih so bile žive še vse čebele, po 23 tednih oz. pol leta pa se je v 15 od 16 panjev, ki so jim dodajali pesticid, pojavil kolaps kolonije. V 4 panjih, ki jim niso dodajali pesticida, so razmere ostale normalne. Velja omeniti tudi, da so za pojav sindroma kolapsa kolonije v pol leta zadostovale že zelo majhne koncentracije pesticida, zgolj 20 delcev na milijardo.

Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Britaniji, kjer so poskus delali na čmrljih in ugotovili, da so bili panji, hranjeni z imidaklopridom, za desetino manjši, v takih panjih pa je bilo matic manj kot petino običajnega števila. Matice so za čebelji zarod bistvenega pomena, saj omogočajo nadaljevanje roda. Tretja raziskava, tokrat francoska, je raziskovala kako neonikotinoidni pesticidi vplivajo na sposobnost čebel, da najdejo pot domov. S pomočjo miniaturnih RFID čipov so spremljali kako na to vplivajo doze pesticida tiamethoksama in ugotovili, da je verjetnost, da se čebele izgubijo, pri tistih, ki so pesticid zaužile, dva do trikrat večja kot sicer.

Te raziskave pojasnijo zakaj so pri sindromu kolapsa čebelje kolonije panji prazni: čebele se na poljih izgubijo in preminejo. Za iskanje razlogov je od prvega pojava te nadloge leta 2006 minilo kar nekaj časa, najverjetneje zato, ker so vsi sprva iskali povzročitelja s takojšnjim učinkom, pri nizkih koncentracijah neonikotinoidov pa se usodne posledice manjših doz pojavijo šele čez nekaj časa. Vsekakor pa ne gre podcenjevati tudi interesov podjetij, ki proizvajajo omenjene pesticide.

Glavni vir neonikotinoidov naj bi bil glukozno fruktozni sirup (znan tudi kot visoko fruktozni koruzni sirup), ki ga čebelarji uporabljajo za hranjenje čebel. Čebelarji so to sladilo sicer za hranjenje uporabljali že prej, šele od leta 2005 pa je večina koruze, iz katere pridobivajo glukozno fruktozni sirup, obdelana s problematičnimi pesticidi. Po drugi strani je verjeten tudi prenos preko cvetnega prahu, ki ga čebele naberejo, saj se pesticid v okolju v sledovih obdrži še nekaj let po uporabi.

Neonikotinoidi so sicer instekticidi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Izdelani so tako, da onemogočajo živčne končiče določenega tipa, ki jih imajo insekti bistveno več kot toplokrvne živali (beri: ljudje), zato so za insekte tudi precej bolj toksični. Mednje sodijo tudi imidakloprid, tiametoksam in klotianidin. Neonikotinoidom podoben učinek ima tudi nikotin, ki ga včasih uporabljajo tudi nekateri organski pridelovalci.

Kolaps čebeljih kolonij je bil prisoten tudi v Sloveniji že od leta 2003 in že takrat so čebelarji zaradi pojavnosti kolapsa zgolj ob poljih (v gozdovih pa ne) posumili fitofarmacevtske izdelke. Še posebej viden pa je bil sindrom kolapsa čebeljih kolonij leta 2008. Takratni minister za kmetijstvo Iztok Jarc je po pojavu sindroma konec aprila na poziv čebelarjev, ki so krivili s klotianidinom obdelano oljno ogrščico, ukrepal z začasno prepovedjo prodaje in umikom fitofarmacevtskih izdelkov z aktivno vsebino neonikotinoidov (pesticidov Gaucho, Cruiser in Poncho) in semen koruze ter oljne ogrščice, ki so bila obdelana s temi pesticidi. Kasneje, že avgusta, potem ko Kmetijski inštitut Slovenije ni odkril povezave med pomorom in pesticidom, je novi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik prepoved delno odpravil. Dejan Židan (SD) je lani poleti po novem pomoru ponovno prepovedal rabo pesticidov.

Popravek: Popravljeni odgovorni ministri in razširjen zadnji odstavek z omembo pomora leta 2003.

LISTOVNIMI   PANJI

1. Uvod

2. Kratka zgodovina panjskih sistemov

3. Koristni nasveti za izdelavo trietažnega panja

4. Prva spomladanska opravila

5. Čebelarjenje z eno matico

6. Čebelarjenje z dvema maticama

7. Preprečevanje rojevanja z matično rešetko

8. Rezervne družine

9. Čas medenja

10.Prednosti trietažnega  panja

Razvoj trietažnega panja.

Prve zametke trietažnega panja zasledimo že v 18. stoletju. Leta 1814. je Ruski čebelar  Peter Ivanovič PROKOPOVIČ  prvi po zgodovinskih podatkih izdelal , ta panj.

Ta panj-genialni izum ki je imel v medišču cele satnike, medišče pa z matično rešetko ločeno od plodišča. Toda, glas Prokopoviča velikega izuma ni šel preko meje Rusije. Praktično je ta panj popolnoma enak sedanjemu panju ki ga tu vidite.

Zasluga za izumitelja panja z premičnim satjem tako pripada Poljskemu čebelarju

DZIRZON-u, ki  je ta izum prvič objavil in razstavil na Dunajski razstavi.

Kasneje je o trietažnemu sistemu pisal v svoji čebelarski knjigi UMNI ČEBELAR-LAKMAYER leta 1907. V tej knjigi je omenjen tudi  Dunajski –Avstrijski panj. Pomembno je omeniti, da je bil drugačnih mer in zgrajen  tako, da so bili sati postavljeni na toplo zgradbo. Obešeni tako kot so sedaj v nakladnih panji. Ugotovili so tudi,  da gradnja na toplo stavbo ni najbolj primeren za čebele. Ta sistem je  tako kmalu šel v pozabo.

V Ameriki so z skupnimi močmi A:J: ROOT  LANGSTROTHM in DADANTON  izumili tako imenovani Langstrothov pan, ki je predhodnik sedanjemu nakladnemu panju.

Seveda so se trietažni panji prav tako pojavljali v različnih oblikah in izvedbah skozi vso našo polpreteklo zgodovino.

Pred dvajsetimi leti je o tem razmišljal tudi naš Blejski čebelar g. DEBEVC, ki se je omislil  MAXSI PANJE. Združil je dva AŽ panja, enega na drugega. Vmes je napravil prehod za čebele. Prostorski problem je s tem rešil, vendar  po temeljitem premisleku mi ta način izdelave ni odgovarjal.

Tako se mi je porodila misel o mojem načinu izdelave trietažnega panja. Kmalu je bil izdelan načrt in pričetek z izdelavo. Gabaritne mere, to moram poudariti, sem upošteval nasvete iz knjige PRAKTIČNI  ČEBELAR  Fr.  Donata Juga, knjiga  je bila izdana leta 1934.

Glavni namen izdelave tega panja je bil, da si delo z čebelami zmanjšam na minimum.

Nepotrebnega prestavljanja satov, zmanjšati rojivost čebel. To mi je v večjem delu tudi uspelo.

Prve izdelane trietažne panje sem tudi razstavljal na  čebelarskih dnevih v Celju. Čebelarji so pokazali veliko zanimanje, kar se kaže, da so se ti panji uveljavili po celi Sloveniji. Seveda so se tudi na tržišču pojavili različni tipi in vrste izdelave. Kot tudi različni prijemi čebelarjenja z njimi.

Lahko bi rekli, da je prevzel vlogo AŽ panja in celo se lahko kosa z donosi z nakladnimi panji.

KORISTNI NASVETI  PRI ZDELAVI PANJA

Konstrukcijske novosti:

-         Tri enake etaže za satnike.

-         Zamenjava nosilnih palic z D 7mm. Z večjo upogibno trdnostjo.

-         Zmanjšanje distance med satniki in steno panja.

-         Matična podaljšana rešetka.

-         Ponikljana matična rešetka.

Danes se na trgu dobijo devet, deset ali več satarji. Opomniti pa moram , da so za naše čebele najbolj primerni devet satarji, ti so za spomladanski razvoj ugodnejši kot večji. Iz prakse lahko povem, da spomladi v večji širini panja je razvoj veliko bolj počasen.

Glavni deli panja so, obod panja, stranske stene, podnica in strop. Prednja stena, ki je dvojna in med stenama imamo izolacijski material, ki ščiti čebele pred hudim mrazom kot tudi pred poletno vročino. Na prednji strani sta dva vhoda, spodnja brada in zgornja v tretji etaži za v medišče. Dvojna zaporna vratca z žično mrežo. Za v plodišče so zaporna vratca za obe plodiščni etaži izdelana skupaj. Pitalnik in matična rešetka, ter jekleni nosilci za satne okvirje. Tu je še lesena ali kovinska plošča za pokrivanje matične rešetke. V zadnjem času spada okvir z mrežo za ugotavljanje naravnega odpada varoj.

Če smo vešči, da si izdelamo sami panje, je pomembno opozoriti, da se držimo gabaritnih mer. Le te zagotavljajo, da ne bomo imeli v panju odvečnih in nadležnih čebelnih voskovnih nazitkov.

Moj osebni nasvet je tudi ta , ki se je v več letih izkazal za zelo koristnega.

Takoj, pobarvati nov panj tako zunaj kot znotraj z mat ali pol mat lakom, ki je na VODNI OSNOVI. Ki v svoji sestavini nima prav nobenih kemijskih snovi, ki bi kvarno-škodljivo vplivale na čebele ( že preizkušeno, na trgu -  UNI LAK ROSAL ).

Prednosti so:

-         V tako pobarvano površino ne prodre vlaga.

-         Nobena spora čebelnih bolezni se ne more skriti v špranje lesa.

-         Čebele redko nazidujejo čebelnega voska.

-         Za dezinfekcijo panja v slučaju bolezni se uspešno in enostavno umije z 5% lužno raztopino.

4.

TEHNOLOGIJA ČEBELARJENJA

Za uspešno čebelarjenje potrebujemo:

-         Čebelarsko zaščitno obleko in rokavice.

-         Čebelarsko orodje: klešče za oprijemanje satovja, strgalo za voskovne nastavke, grebljica, stojalo za pregledovanje satov, kozica ali stojalo za prestavljanje satov, čebelarski nož ali vilice za odkrivanje zadelovine, točilo, ter posode za spravilo medu.

-         Čist higienski prostor, v katerem se opravljajo čebelarska dela.

Naša matica-carnika dnevno v naj boljših pogojih zaleže okoli 2500 jajčec. Za te pogoje pa mora poskrbeti čebelar. V zimskem času je v panju  odvisno od moči 15000 do 25000 čebel. V letnem času pa v veliko-prostorskem panju matica lahko vzgoji 70-75000 čebel in 1000 do 2000 trotov.

Pogoji za to so:

-         Dobra matica.

-         Število zdravih čebel.

-         Količina in razporeditev medu-hrane v panju.

-         Vreme in dnevne temperature.

-         Dotok cvetnega prahu.

-         Poskrbeti moramo, da v brezpašnem obdobju družina ni nikoli lačna.

-         Napajalnik za vodo.

Prvi pogoj, dobra kvalitetna matica. Kupili jo bomo pri vzrejevalcih ali vzredili v svojem čebelnjaku, iz najboljših družin, plemenjakov-matičarjev.

ZIMSKA KONTROLA ŽIVLJENJA V PANJU

V  zimskem času od časa do časa kontroliramo, če je vse v redu s čebelami. S cevčico poslušamo utrip čebel ali s trkanjem na zadnja vratca. Če  čebele ob trkanju močno zašumijo in se tudi takoj umirijo, je to znak, da je v panju vse pravilno. V kolikor, se čebele ne umirijo in še naprej vznemirjeno šumijo, je to znak, da nekaj ni prav, se pravi, so izgubile matico. V tem primeru si ta panj označimo in ob prvi priliki dodamo matico ali rezervno družino.

Čebele pozimi potrebujejo mir in tudi okoli čebelnjaka ne smemo početi nič, kar bi vznemirjalo čebele

Prva spomladanska opravila

IZETNI DAN

5.

Pri prvem spomladanskem izletnem dnevu, moramo biti pozorni na izletni deski-bradi, na naslednje stvari.

-         Če čebele hitro vzletavajo, tedaj je v panju vse v redu.

-         Ob izletnem dnevu čebele na prednjem delu panja nemirno hodijo in trepetaj z krili, je to znak, ali nimajo matice ali premalo hrane.

-         Če čebele lezejo po bradi, ter se z tipalkami in rilčki dotikajo kot da bi se nekaj pomenkovale, je to znak, da v panju ni  matice.

-         Čebele so nemirne na vzletni deski in imajo trebuh napet in prednji del panja onesnažen, je to znak da je družina Nosema. Vzorce čebel moramo poslati v veterinarki laboratorij na pregled.

-         Če se na vzletni deski pokažejo beli kristali in da ni vstavljena pogača, je znak, da je hrana kristalizirala.

-         Če opazimo, da čebele kažejo vso živahnost in ne izletavajo pazljivo pogledamo in vidimo poškodbe kril in drugih delov telesa, to je znak, da so utrpele podhladitev. Takim čebelam ni pomoči.

-         Če čebele ne izletavajo, iz drugih pa , tedaj po panju močno potrkamo in če  čebele z močnim glasom odgovorijo in takoj po 4-5 sekundah umirijo, je znak, da je s čebelami vse v redu. Če se čebele ne umirijo, je to znak, da nekaj ni v redu, izguba matice ali kaj drugega, zato  moramo ob prvi priliki pregledati.

PRVI SPOMLADANSKI PREGLED

Ko se vreme toliko otopli, to je ponavadi že konec februarja ali v začetku marca, da lahko napravimo prvi spomladanski pregled. To napravimo hitro, da družino ne podhladimo.

Naloga prvega pregleda je, da ocenimo količino hrane v panju. Kajti družina za nemoten spomladanski razvoj potrebuje vsaj 4 do 5 kg medu. V kolikor ugotovimo manj, moramo čebelam dodati hrano. To dodamo v obliki sladkorne raztopine ali pogače. To imenujemo dražilno krmljenje. Dodajamo sladkorno raztopino v razmerju 1:1, ali 1:1,2  v korist sladkorja in to po ¼ litra dnevno, ali ½ litra vsaki drugi dan. Lahko dodamo tudi navlažen sladkor, ki zadostuje za več dni.

Dražilno krmimo zato, da pospešimo razvoj čebelne družine, s tem jo pomnožimo in jo pripravimo do glavne paše.

Dražilno krmimo tudi takrat ko v naravi ni zadosti nektarja oziroma hrane. Če pa je lepo vreme in v okolici oddaljeno 3 km zadosti cvetočega spomladanskega cvetja, je ta paša boljša od vsakega dražilnega krmljenja.

Ocena zaloge cvetnega prahu igra zelo pomembno vlogo pri razvoju mladih čebel.

Če ga v panju primanjkuje moramo dodati iz zaloge ali v skrajnem slučaju če ga ni v naravi mu moramo dodajati sojino moko.

OCENA MOČI DRUŽINE

To lahko ugotovimo takoj na zadnji mreži okenca, koliko satov zasedajo čebele. Če čebele zasedajo 6-7 , ali več satov, družino lahko smatramo za zelo močno.

Če družina zaseda 4-5 satov jo lahko smatramo z zadovoljivo, dočim če zaseda manj, je

družina slaba in ji moramo dodati rezervno družino ali pa jo združimo z močnejšo družino.

Nikoli pa ne smemo združevati slabiča s slabičem.

6.

OCENA PASEMSKE  PRIPADNOSTI

Naša Slovenska pasemska značilnost je sive barve , sorazmerno mirne narave.

Nemška čebela je črne barve.

Italijanska je rumenkaste barve.

Afriška –Egiptovska pa je izrazito rumene barve.

PRVI SPOMLADANSKI POSEG V TRIETAŽNEM PANJU

ZDUŽINA KI IMA DOBRO MATICO

ČEBELARJENJE Z ENO MATICO

Pripravimo in eventualno ponovno pregledamo izbrano satje iz preteklega leta, ki smo ga namenili dati v  naslednjem letu v plodišče. To satje smo  do posega v panju imeli v toplem prostoru, ne na hladnem. Prav tako tudi romiče s satno osnovo, ki smo jih pripravili pozimi ali spomladi. Računati moramo, da pripravimo za vsako družino vsaj 5-6 satov z satno osnovo.

Pripraviti  moramo tudi gradilne sate za vsak panj vsaj po dva.

To je rom z 2-3 cm satno osnovo. Vstavljeno v zgornji utor roma in pritrjeno z tekočim čebelnim voskom. Gradilni sati so lahko tudi pregrajeni na dva dela, z razstavljivimi deli tako,  da lažje zasledujemo gradnjo in izločamo pokrito  trotovino.

Vse to pripravljeno na dan posega v panj prinesemo v čebelnjak, da jih imamo pri roki.

Običajno družina v trietažnem panju spomladi zasede srednjo etažo,  tu se matica zadržuje, oziroma, zalega. Ko vidimo, da čebele zasedajo vse satje,  tudi že v spodnji etaži, čebelarji temu rečemo, črno čebel, ki sedijo na zadnjem okencu – mreži. Tedaj napravimo prvi spomladanski poseg v panju. Točnega datuma se ne da določiti, ker je to odvisno od spomladanskega vremena in tudi kraja. Običajno je na gorenjskem  sredi aprila, dočim na primorskem je to že prej. Pri najbolj močnih družinah se prvi spomladanski poseg  naredi že od 10-15 tega meseca..

Najboljši  čas za prvi spomladanski poseg, širitev in nastavljanje satnih osnov je čas cvetenja divje češnje.

To napravimo v lepem toplem vremenu. Takrat ko so običajno vse pašne čebele zunaj, tedaj so na satju le povečini mlade čebele in matica.

Iz plodišča, ki je v dveh etažah, vzamemo iz spodnje etaže vse satovje in jih postavimo na kozico. Obenem natančno pregledamo sate, če ni na  teh satih matica. Če slučajno je, ta sat vstavimo v prvo etažo na sredino. Iz srednje etaže vzamemo sat po sat in celotno družino   prestavimo v izpraznjeno spodnje  etažo.

Ponovno ocenimo kvaliteto matice , če se med tem slučajno ni kaj spremenilo, to zabeležimo v panjski list.

Sedaj v izpraznjeno mesto v srednji etaži, namestimo prebrano  lepo izdelano satje in satne osnove.

Napravimo pa takole . Začnemo lahko z leve ali desne strani.

7.

Pri steni damo izdelan sat, ki smo ga vzeli prej iz srednje etaže in ki je na njem še kaj medu ali cvetnega prahu, potem satno osnovo in nato ponovno izdelan sat, zopet satno osnovo in poleg nje zopet izdelan sat. Tako polagamo do predzadnjega ko vstavimo gradilni sat.

Sate ki smo jih vzeli iz srednje etaže smo že prej razvrstili, tiste ki imajo slučajno kaj hrane in cvetnega prahu dama nazaj v srednjo etažo. Ne na sredino panja , temveč ob kraj.

Tiste sate, ki so prazni , ali povečina prazni, jih prestavimo v medišče.  Če pa je  kak sat, ki ni več za v panj  ga izločimo za v predelavo.

Prazna mesta v medišču napolnimo z satjem, ki smo ga pripravili v ta namen.

.

Panj zapremo in ga ponovno toplo  odenemo.

ZAMENJAVA MATICE V SLABO RAZVITI DRUŽINI

ČEBELARJENJE Z DVEMA MATICAMA

Ker čebelne družine nikoli niso enako močne, enako razvite, jim takim moramo pomagati, da dohitijo ali celo prehitijo z razvojem najmočnejše.

V ta namen imamo pripravljeno rezervno družino.

Iz srednje etaže v kateri je družina z slabo matico,  prestavimo celotno gnezdo v tretjo etažo z matico.

Iz prve etaže vse sate prestavimo na kozico. Za vsak primer, te sate dobro pregledamo, da ni slučajno matica na njih. Če jo slučajno najdemo jo damo v tretjo etažo.

Tako imamo izpraznjeno vso plodišče, prvo in drugo etažo.

V  izpraznjeno srednjo etažo, namestimo lepo prebrano satje in sate z satno osnovo. Tako kot smo napravili v prvem primeru. Z leve ali desne, izdelan sat, sat z satno osnovo, izdelan sat, na predzadnje mesto pa gradilni sat.

Sedaj, prestavimo iz prašilčka  celotno družino v  spodnjo etažo plodišča. Poleg te družinice damo iz zaloge sat ali dva z hrano in cvetnim prahom.

Panj zapremo in ga toplo odenemo.

V obeh opisanih primerih, čeprav je v naravi paša, mu moramo pomagati, da si zgradi vse nastavljene satne osnove. Za vsak zgrajen sat, čebele potrebujejo oziroma porabijo 1 kg medu.

Kmalu se na izgrajene sate preseli tudi matica,ki veselo prične zalegati , mladi rod.

Zanimivo je, da tedaj obe matici spodnja in zgornja pričneta pridno zalegati kot da bi tekmovali. Kmalu tako ojačana z zamenjavo matice in dodatno mlado družino dohiti ali celo prehiti z razvojem ostale družine v čebelnjaku.

Tako sestavljena močna družina dočaka prvo pašo. Če je paša izdatna, tedaj zgornjo matico čebele z prinašanjem medičine, onemogočijo zaleganja in ko je v večini satja napolnjeno z medom matice ni več.

Zanimivo je, da tako narejena družina v tem letu ne misli na rojenje.

8.

PRVI NAČIN ČEBELARJENJE Z DOBRO MATICO –ČEBELARJENJE Z ENO MATICO

DRUGI NAČIN KI SLABI DRUŽINI DODAMO REZERVN DRUŽINO LAHKO REČEMO ČEBELARJNJE Z DVEMA MATICAMA.

Matica v medišču ob dobri paši izgubi svoje poslanstvo, kajti  za glavno pašo je čebelna družina  močna številčnejša in pripravljena  svojemu čebelarju  dati obilo svojega pridelka.

Ena zanimivost pri čebelarjenju z dvema maticama, pa je tudi to, da pri slabi letni paši, kot je bila letos, ko čebele nimajo kaj nositi v medišče in ne matici onemogočiti zaleganje, ta matica ostane v tretji etaži skozi celo leto.

To družino spomladi prestavimo  v novi panj,  ki pa moramo prepeljati vsaj 6 km na drugo stojišče za 14 dni , da čebele pozabijo na stari dom.

Čeprav v trietažnem panju se rojenje zmanjša kar za 50%, vseeno moramo družine pregledovati , na vsakih 9 dni, če nočemo imeti rojev.

Pri pregledovanju  če opazimo v srednji etaži plodišču  da se že razmerje med pokrito zalego in nepokrito , preveša v pokrito , tedaj ne iščemo matice , le pokrito ali nepokrito zalega prestavimo v prvo etažo . Izpraznjeno mesto v srednji etaži   napolnimo z  satjem ki je povečini prazno iz prve etaže.

To napravimo enkrat ali dvakrat in rojilnega razpoloženja je konec.

Za 100 % preprečevanje rojev, in če nismo več vešči pri plezanju po drevju, pa uporabljamo matično rešetko,ki ji nastavimo pred žrelo. Prav lahko spregledamo matičnjak in roj je tu. Da je družina ki smo spregledali matičnjak , takoj ugotovimo po tem , ker nekaj dni čebele iz tega panja ne izletavajo, čeprav je v bližini dobra paša. Kot rečeno tedaj uporabimo matično rešetko na vhodu ki prepreči matici iz panja . Čebele izletijo na roj in ko ugotovijo, da z njimi ni matice se po 10 minutah že vrnejo nazaj v panj. Da matice ni v roju vidimo tudi po tem , ker čebele letajo po zraku brez vsakega cilja sem ter tja.

Ko se čebele vrnejo v panj, se kmalu umirijo in pričnejo z normalnim delom. Kaj se zgodi z matico, pa ni pomembno, ker se čebele same zmenijo katero matico bodo zadržale.

Pomembno ni tudi zaradi tega, ker običajno matice menjamo na dve ali tri leta. Le v slučaju slabe jo zamenjamo takoj.

ZAMENJAVA  SLABE MATICE KI SMO JO OZNAČILI ŽE PREJŠNJE LETO.

V slučaju, da nimamo več rezervnih družin, in spomladi tudi še ni na trgu novih matic, Enostavno taki družini matico odvzamemo in jo uničimo, če je v panju mlada 1 ali 2 dnevna zalega. Če mlade zalege ni, počakamo, da se stara zalega poleže in šele tedaj staro matico uničimo in dodamo sat z mlado zalego ali zrel matičnjak, iz najboljšega panja –matičnika.

OBNOVA –NAREJANJE  REZERVNE DRUŽINE KI SMO JO DALI  BODISI ZARADI ZAMENJAVE MATICE , ALI POMOČ SLABI DRUŽINI

9.

Ker imamo rezervne družine na istem stojišču kot gospodarske družine , se iz prestavljene družinice vrnejo vse stare pašne čebele. Če tega nočemo , in hočemo zadržati tudi vse pašne čebele , moramo imeti rezervne družine vsaj 6km. oddaljenem kraju.

Če jih imamo na istem mestu , kot rečeno se pašne čebele vrnejo v prašilček.  Te pa izkoristimo za nadalno delo v prašilčku.

Že prej izbranega najboljšega panja –matičarja  takoj ko smo iz tega prašilčka družino dali drugam, vzamemo sat z mlado zalego z čebelami vred, sat z pokrito zalego, sat iz rezerve ali pa tudi iz kakšnega drugega panja sat z hrano in cvetnim prahom, in  sat s satno osnovo.

Lahko pa damo namesto mlade zalege sat z že zrelim matičnikom.

Damo v prašilček, in narejeno družinico toplo odenemo.

Upam, da ni potrebno omenjati, da odvzete sate moramo dobro pregledati, da z njim ne damo tudi matice.

Ko ti izvedemo, običajno so v panjih le mlade čebele, kar  pa smo jih prenesli se vrnejo v stari dom.

Tako imamo v narejeni družini pašne čebel ki takoj nadaljujejo delo. Če smo dali mlado zalego vemo, da bomo v 25 dneh že družino z mlado matici ki jo že lahko damo v nov panj, ki ga prepeljemo na 6 km oddaljeno lokacijo. Ali družinico za zamenjavo matice.

V  takem slučaju ponovno izkoristimo pašne čebele in naredimo novo družinico.

Priporočljivo je, da imamo v svojem čebelarstvu vsaj 25-30% narejancev, rezervnih družin od števila pridobitvenih družin. Ni pa to nujno, saj lahko naredimo v prašilčkih v eni sezoni kar trikrat več kot imamo prašilčkov.

Tako narejeni družini pa tudi moramo pomagati z hrano. Paziti moramo, da ne povzročimo rop.

Ne smemo pa pozabiti tako narejene družine toplo odeti. Najboljše sredstvo za to je penasta guma debeline 5-6 cm. Najboljša je stara penasta guma ki nima statične elektrike.

NAREJANJE  REZERVNE DRUŽINE PO ZADNEM TOČENJU.

V trietažnem panju ,če hočemo vzrediti rezervne družina za naslednje leto .

Za to potrebujemo mlade že oprašene  matice.

Vzamemo matično rešetko med drugo in tretjo etažo. Na to mesto vstavimo zaporo, pregrado leseno ali kovinsko.

Iz sredine medišča vzamemo 5-6 satov  in jih postavimo na kozico.

Iz spodnje družine vzamemo, lahko tudi iz več močnih družin tri ali štiri sate z pokrito zalego z čebelami vred in jo damo v sredino v tretjo etažo. Predno jih vstavimo sate z pokrito zalego dobro pregledamo, da ni na njih matice. Poleg  pokrite zalege damo na vsako stran sat z hrano in cvetnim prahom.

Odpremo naletno odprtino- žrelo, da stare pašne čebele izletijo v svoj dom, vstanejo pa samo mlade čebele. Takoj ali pa naslednji dan damo tej narejeni družini v matičnici že oplojeno matico. Sate iz kozice damo na izpraznjena mesta v spodnjo plodišče, ali v družine iz katerih smo vzeli pokrito zalego.

10

To družino moramo dražilno krmiti , da pospešimo razvoj nove družine.

To narejeno družino spomladi prestavimo v novi panj ki ga odpeljemo na novo stojišče ki je oddaljeno 6 km za 14 dni, da pozabijo na svoj prejšnji dom.

Lahko pa to družino spomladi združimo z spodnjo družino in imamo takoj skupaj zelo močno družino.

ROJI  PREPREČEVANJE ROJENJA.

Rojenje je pač naravni pojav, katerega pri čebelah ne bomo nikoli popolnoma preprečili. Zmanjšamo pa ga lahko.

-         Da v rojilni dobi družine redno pregledujemo in vse nastale matičnjake uničimo . To delamo pregledujemo na vsakih  9  dni.

-         Da čebele zaposlimo z gradnjo satovja.

-         Menjava  starih matic z mladimi.

-     Z delitvijo družine na dva dela.

-         Z povečanjem prostora v panju.

Najboljši indikator za ugotavljanje razpoloženje čebel je gradilni sat. Iz gradilnega satja lahko ugotovimo zelo natančno , kaj se v družini dogaja.

-         Družina gradi samo čebelno satje, je to znak, da ne namerava rojiti.

-         Trotovske in čebelne celice pomešano, družina je opustila misel na rojenje.

-         Sama trotovina, družina še ne misli rojiti.

-     Trotovina z začetki nastavkov matičnikov, nastop rojilnega razpoloženja.

-         Družina ne gradi, bo rojila, če že ni.

Ti napotki so že zelo stari, so pa še vedno zelo aktualni. Prvič so bila objavljena dalnega leta 1948 . v Čebelarju.

ČAS  MEDENJA

Ko nastopi čas medenja, se v trietažnem panju prične kopičiti med. Pri slabi letini se kljub temu, zaradi velikega števila čebel vseeno nabere več kot v običajnih AŽ panjih. Pri dobri letini, je v kratkem času napolnjeno ne samo tretja etaža medišča , temveč tudi druga etaža .

Matica , se v tem slučaju mora umakniti v prvo etažo. To pa ne smemo dopustiti, ker matici lahko zmanjka prostora za zaleganje in družina prične misliti na roj.

Točiti moramo takoj ko je v medišču ¾ satja pokritega medu..

Donos v trietažnih panjih je lahko za 100 ali več procentov večji kot v AŽ panjih.

PREDNOSTI   PANJA

-         Manj dela, praktično ni potrebno prestavljati zalege v medišče.

-         Pri prvem spomladanskem posegu ni potrebno iskati matice, ker se ves poseg dogaja v plodišču.

-         Večji donos medu, pri dobrih pogojih več kot 100%.

11.

-         Prostornina panja se v vsem približa LR nakladnemu panju, in prostoru ki ga najdemo v naravi.

-         Rojivost čebel se zmanjša za cca 50 % ali več.

Edina pomanjkljivost tega panja je ta, da rojilnega razpoloženja ne moremo preprečiti 100% , moramo vseeno če nočemo imeti roje pregledovati in uničevati matičnike.

To nam vzame le nekoliko več časa, ker imamo plodišče v dveh etažah.

Pomoč pri pregledovanju pa nam je gradilni sat, tako, da nam ni vedno vse družine pregledovati. Mogoče zaradi 100% sigurnosti.

JESENSKO    ZIMSKO    KRMLJENJE   ČEBEL.

Določitev točnega datuma , kdaj z krmljenjem prične je nehvaležna napoved. Predvsem pa, da takoj po zadnjem točenju. Še bolje pa je, da presledek med zadnjim točenjem in krmljenjem, teden ali dva premora. Tako damo čebelam možnost, da iztočene sate lepo očistijo in jih uredijo. Ponavadi tudi preostali med znosijo v plodišče.

V primeru  da ni v naravi zadosti paše, moramo čebelam pomagati z hrano in to z dražilnem krmljenjem. Z sladkorno tekočino ali z pogačami, lahko pa tudi z navlaženim sladkorjem.  Tako dobi matica občutek , da je v naravi medenje in ne preneha zaleganje.                                                                     Običajno z krmljenjem pričnemo konca Avgusta in v začetku Septembra. V hladnejših krajih prej , v toplih pa kasneje.

Koristno je , da za to delo uporabimo še stare čebele in tako ohranimo mlade za naslednje leto.

Koliko hrane mora imeti družina za uspešno prezimitev , se razlikuje od podnebnih razmer. Tu na Gorenjskem, ker so zime muhaste, moramo dati v trietažni panj toliko, da bo skupna količina nekako med 16 kg in pri močnejši družini 18 kg hrane.

Koliko moramo dodati posamezno družini lahko brez težav ugotovimo tako, da družino pred krmljenjem pregledamo in si zapišemo koliko jo že ima.

Namreč 1 dm/2 na obeh straneh napolnjenega-pokritega sata  medu je 1/3 kg. Tri take ploskve dajo 1kg medu. Izdelan sat v  panju ima 9dm/2 površine. V enem popolnoma zadelanem satu je tako 2 1/2 kg medu.

Tako izračunano manjkajočo količino potem dodamo družinam.

Upoštevati pa moramo, da sladkorna tekočina ni enaka medu. Če na primer družini manjka

4 kg zimske zaloge, moramo dodati 6 litrov sladkorne tekočine. Se pravi, za 1kg medu je potrebno dodati 1.5   litrov sladkorne tekočine.

Če družini damo zadostno količino hrane, potem smo lahko do spomladi brez skrbi, oziroma do prvega spomladanskega cvetenja.

Najboljša hranilna snov za čebele je zdrav domači med, ker pa zaradi v zadnjem času različnih bolezni ni več priporočljiv.

Kako napravimo sladkorno raztopino.

Priporočena mešanica starih čebelarjev je 1 : 1.2 v korist sladkorju.

V 20 litrov vode, damo 12 kg sladkorja, da dobimo zaželeno razmerje.

12.

Zelo koristno, ali priporočam, pa tudi to, da damo v sladkorno mešanico ustrezne čaje iz RMANA, MELISE, PELINA, ŽAJBLA ( zadnja leta dodam tudi  Kordo benedikto) in seveda česen. Česen predhodno z paličnim mešalcem dobro sesekljamo v tekočino.

En dan dajem z čaji, drugi dan pa dajem v 20 litrov tekočine 2-3 velike žlice Cedevite. S tem damo čebelam vse potrebne vitamine kar jih potrebujejo za prezimovanje. To je svetoval že dr. Poklukar.

Take mešanice z čaji in pelinom so pripravljali že v preteklosti, so že vedeli zakaj.

Ker take mešanice dajem že vrsto let in moram reči , da v mojem čebelnjaku ni ne noseme, ne poapnele zalege kot majske griže.

ZAZIMITEV   DVEH   DRUŽIN

V  jeseni pred zimo slabše-slabiče, družine združujemo in dajemo k močnim družinam. V trietažnih panjih pa take družine lahko damo v tretjo etaž.. Namesto matične rešetke damo leseno ali kovinsko pregrado. Ker je matična rešetka debeline 3 mm. V mojih zgrajenih panjih, lahko damo le kovinsko (aluminijasto ) pločevino. Drugače pa tudi lesene pregrade. Morajo pa biti pitalniki tako v plodišču kot v medišču , da lahko dodajamo potrebno količino hrane. Tako imamo potem v panju dve samostojne družini. Odpremo pa zgornjo naletno odprtino skozi katero čebele lahko izletavajo.

Spomladi te družini združimo , ali jo damo iz medišča v novi panj in odpeljemo 6 km stran za 14 dni . Tako v tem času pozabijo na prejšnji dom.

Kajti nihče ne more zagotoviti, da se nebi prav ta slaba družina v naslednjem letu pričela najbolje razvijati. Kolikokrat se je prav v mojem čebelnjaku to zgodilo, da se je slaba odpisana družina  bila v  naslednjem letu med  najboljšimi.

Zato nisem pristaš, da slabe družine kar takoj odpišemo.

POMLADANSKI   NASVETI

Omenili smo, da če čebelam v jeseni damo zadosti zimske hrane, nam do spomladi ni potrebno skrbeti, do začetka spomladanskega  cvetenja  sadnega drevja.

V januarju in februarju morajo čebele imeti mir. Ne smemo jih kakorkoli z ropotanjem ali odpiranjem panja motiti. Kajti s tem jih vznemirjamo in posledično povzročamo, da zaradi stresa porabijo več hrane.

Proti koncu februarja v začetku marca  lahko pričakujemo tudi že prve izletne dneve.

Pri tem lahko vse kar se dogaja v panju z družino vidimo na izletni deski.

TRIETAŽNI  PANJ  DESETSATNI –DEBEVEC-

Povzeto po tehnologiji čebelarjenja Marka Debevca

Ti panji so izdelani nekoliko drugače , namreč matično rešetko ima tako med prvo in drugo etažo , kot med drugo in tretjo etažo.

Priporoča 10 satni trietažni panj.

V svojem načinu ,oziroma izkušnjah,priporoča za intenzivni razvoj čebel v prvi polovici maja poleg dobre zazimitve tudi dodajanje krmilnih pogač dražilno krmljenje.

V nadaljevanju piše,da širitev panja na 11,12,13 satov ali širitev prostornine v zaklado je za čebele zelo neugodno.Čebele se biološko in evolucijsko širijo v naravi v duplih, v glavnem v višino in sicer lahko preko enega metra. V širino pa zgradi le šest do osem satov.

Pred rojilnem razpoloženju prevesimo v trietažnem panju v zgornjo tretjo etažo večino zalege in hrano,v plodišču pustimo v sredini le tri sate pokrite zalege z matico, Na krajnih satih pustimo hrano-med in cvetni prah,do gnezda pa ob dobri paši z obeh strani nastavimo osnove za gradnjo satja, sicer pa lepe prazne sate.

Na ta način razbremenimo matico polnega gnezda zalege, medu in cvetnega prahu,ki smo ga prestavili v zgornjo tretjo etažo, se ne prehladi, ker smo jo vstavili v najtoplejši del panja.Taka količina zaleženih satov u čebelami je v biološkem smislu že celota,ki lahko funkcionira , manj satov prestavljene zalega pa ne zagotavlja vseh bioloških zahtev za dober razvoj.

V plodišču se zaradi našega posega dogaja naslednje:,matica se-po domače preroji ker mora čebelno gnezdo formirati na novo,hkrati pa zaradi tega ,ker je odprto le spodnje žrelo,višek mladih izvaljenih čebeli iz tretje etaže počasi prehaja v plodišče. Predpogoj za tako delovanje pa je ,da je dvojna žična matična rešetka odprta po celi površini. V tem primeru feromon matice iz spodnje etaže normalno prehaja od prve do tretje etaže, Žična matična rešetka ne prestavlja nikakršne ovire za prehod čebel, zato del prestavljenega gnezda v tretji etaži običajno ne vleče matičnjakov.Še en analoga nas čaka,za eno popoldne odpremo zgornje žrelo(druga in tretja etaža ) za izlet vseh zrelih trotov, Nato jih ponovno zapremo.

Nekateri čebelarji uporabljajo namesto matične rešetke kar lesen distančni vložek.Ta naj bi pomagal pri prehodu čebel iz druge etaže v tretjo etažo. To pa ni res. Saj ta lesen distančni vložek predstavlja le 30% odprtine celotnega panja. Matična rešetka pa 70%. Distančni vložek naj bi tako preprečeval prehod feromona matice v zgornje dele panja,in tako zgornji del izolira iz normalne biološke družbe. Slabši prehod čebel med etažama pa pomeni tudi manj medu. Pogostejše rojenje. Torej je uporaba lesenega distančnega vložka namesto žične matične rešetke neprimeren,v našem čebelarstvu doslej uporabljamo le dvojno žično matično mrežo.

Odstranitev spodnje matične mreže v trietažnem panju pomeni, da matica zalega v dveh etažah. Zaradi ugodnih toplotnih razmer začne zalegati v drugi etaži. V spodnji pa najdemo navadno manj zalege in cvetnega prahu. V glavnem pa prazno satje.

Zakaj,čebele le redko nosijo med pod gnezdo, zato , zato z odstranitvijo spodnje matične mreže trietažni panj izgubi svojo funkcijo dvojnega medišča z enim plodiščem.

Narejeno pomeni le povečanje plodišča s tem da je spodnja etaža največkrat prazna, tak panj prinese 30-40% manj medu pa tudi predčasno zroji

V tem mesecu bomo zaključili z krmljenjem z sladkorno tekočino ki smo jo napravili v razmerju 1 : 1,2 v korist sladkorja in z dodatki čajev kot smo  jih  že  omenili. Sirup za krmljenje pa ne priporočam, čeprav jih čebelarji kar na veliko uporabljajo in to zaradi tega ker z njimi ni veliko dela. Kaj vse je v sirupih zmešano se ne da ugotoviti natančno. Ker sirupa ne priporočajo za uporabo ljudi, je po mojem prepričanju tudi ni za čebele. Verjetno se s tem marsikdo z menoj ne bo strinjal.

Pripomniti je potrebno le , da družini ne dajemo več kot je potrebno , to zaradi tega , ker potem zelo rade odvečno  sladkorno tekočino znosijo v medišče in imamo potem težave  ko  spomladi ponovno napolnimo z prebranimi praznimi  lepimi  sati. Nekaj se jih z sladkorno  tekočino vseeno dobi ki pa jih potem shranimo za dodajanje hrane družini ko ugotovimo da jim spomladi primanjkuje hrane. Zapomnimo , si , da matica ko ni v panju spomladi 4-6 kg. hrane  preneha zaleganje.  V medišče pa take sate spomladi ob prvem posegu v panj ne smemo dati, če hočemo imeti  med ki so ga prinesle  samo čebele brez dodanega sladkorja.  Tako imamo med za zdravilo , ne pa med z sladkorjem. Naj omenim eno resnično. Ko sem pred leti to omenil kolegu čebelarju , mi odgovori, za v čaj je pa dober. Ta miselnost pa ni v ponos čebelarjem. Zato , se tudi z opevanim-priporočljivim dražilnim krmljenjem spomladi ne strinjam Pa še to,naj omenim staro mišlenje odličnega slovenskega čebelarja izpred 60 let , lahko rečem , da se ni motil. Povedal je , če človeku pričneš dajati vsak dan kos pogače in klobaso, ne bo nikoli več prijel za lopato. Tako je z čebelo isto. Kdo bo potem še delal če imaš vse na mizi pred nosom. V mojem čebelarstvu nikoli čebele niso imele pogače kot tudi ne dražilnega krmljenja , pa so vedno spomladi na vrhuncu razvitosti.

Drugega posega , pa v tem mesecu ni potrebno.

Oktober

Čebele  pustimo pri miru do konca meseca , ko se čebele pričnejo pripravljati za zimo. Tako v tem mesecu še lahko vso hrano iz medišča prenesejo v plodišče. Sate ki smo jih poškodovali ob točenju , jih  lepo popravijo in očistijo.  Ko vidimo , da so se čebele že preselile v plodišče k matici , in naredile čebelno gručo , tedaj poberemo vse sate iz medišča in spravimo v omaro ki se dobro zapre in da nima vstopa  veha ki nam lahko do spomladi uniči vso satje. Zato moramo paziti in preventivno že februarja zadimiti z žvepleno paličico. To lahko storimo do ponovnega vstavljanja satov v panj, večkrat. Res je , da je najboljši ki ohranja in preganja veho so čebele, zato veliko čebelarjev ne pobere sate v jeseni, vendar imajo potem spomladi težave. Naj omenim , samo nekaj teh težav.  Težava pri izbiri satja, če hočemo imeti lepo satje moramo  pri prvem posegu v panj, dodati 5-6 romov  s satnico, to je zamudno in imamo predolgo odprt panj , kar ni dobro za čebelno zalego v plodišču. Ko je satje v panju , ne moremo temeljito očistiti čebelnih prizitkov in imamo tako že takoj spomladi težave pri vzemanju satov zaradi čebelnih voskovnih  prizitkov ob priliki pregledovanja. Če pa hočemo , še dobro očistiti matično rešetko , so takoj težave.  Matično rešetko pa moramo vedno spomladi očistiti,in to temeljito.

Prednosti ko v jeseni vzamemo satje iz medišča.

Nimamo z tretiranjem sredstva Oksalne kisline  z kapanjem nobenih težav. Prav tako tedaj  z lahkoto vzamemo matično rešetko ,mehansko in če je potrebno z prekuhavanjem lepo očistimo, temeljito očistimo notranjost medišča. Matično rešetko tako očiščeno že v jeseni z lahkoto brez težav damo na svoje mesto.

Običajno pa po zadnjem točenju pričnemo z krmljenjem , za zimsko zalogo.

Predno pričnemo z krmljenjem, družine pregledamo in ugotovimo, koliko hrane ima posamezna družina. Vemo , da ima 1  dc/2  pokritega medu na obeh straneh sata  1/3  kg hrane. Tako ocenimo koliko hrane je v panju. Vedeti moramo , da AŽ panj potrebuje za zimo 13-14 kg. trietažni 14-16 kg hrane , manjkajoče nadoknadimo z krmljenjem. Ta količina , zadostuje vse do prvega spomladanskega cvetja.Dražilno krmljenje odpade. Še to bi rad omenil , da je že pred 55-60 leti  čebelar ki se lahko postavi v bok Glavarju -Janšu, Lakmajerju in drugim  strokovnjakom, rekel sledeče: če daš lenuhu vsak dan kos mesa ali klobaso , ne bo nikdar več prijel za delo. Omenil je še to . da to velja tudi za čebele.

Spomladansko krmljenje opravimo le pri narejencih.

Ker imam že več letne izkušnje, priporočam, da damo med tekočino sladkorja tudi mešanico čajev domačih zdravilnih zelišč. Z temi dodatki , preprečujemo tudi druge čebelne težave , kot so nosema,poapnena zalega  ter  druge prebavne težave.To delam že več let in opažam , da teh težav moje čebele nimajo.  vedno dodajam čebelam vsak večer le po 1 liter sladkorne tekočine. To , ko svetujejo , da se daje lahko tudi po več litrov naenkrat , po moji logiki to ni dobro. Pravijo , da ko začnemo zgodaj krmiti , da izkoristimo samo  stare čebele, to ne drži . Kajti mlade  čebele  se izležejo  tudi že v avgustu . Če dajemo  kot sem napisal , ne obremenjujemo ne starih ne mladih čebel.

Prvi večer  se daje v sladkorno tekočino čaj ,mešanico žajbla,pelina,rmana, meliso, korde benedikte/če je pri roki/ dobra misel,in če jih imamo vršičke gorskega bora. mešanico damo v zavreto vodo ki jo takoj odklopimo, da se čaj počasi ohladi. Borove vršičke , pa moramo nekaj časa kuhati , da se zdravilne snovi izlužijo.

Drugi dan se daje česn, ki ga v mikserju zdrobimo v tekočino.En večji strok-zimskega ali dva manjša letna stroka.

Tretji dan, pa se doda , /priporočljivo/   CEDEVITO  in to 3 žlice, na 15 litrov tekočine. Pomembno je , da poiščemo cedeviti ki nima A-jev in E-jev.  Te snovi , so škodljive tako za ljudi kot za čebele. Običajno je to cedevita za otroke.

Krmljenje nadaljuje še  v mesecu september.

Stanje v družini ,pa lahko ugotovimo tudi po stanju gradilnega sata. Gradilni sat je tako najpomembnešji v panju. Pove nam praktični vse kaj se dogaja v panju.

-Družina gradi samo čebelno satje, to je znak , da ne namerava rojiti.

-Trotovina in čebelno satje, pomešano, je znak ,da je družina opustila misel na rojenje

-Sama trotovina, še ne misli na rojenje.

-Če pa družina ne dela satja , je že v rojilnem stanju.

Pomembno pa je tako v Juniju kot v Juliju , da ne smemo dopustiti , da se stanje, oziroma, razmerje med pokrito in odkrito zalego ne poruši v korist pokrite zalege. Če dopustimo , da je v plodišču več pokrite zalege kot odkrite , tedaj se   družina že pripravlja  na  rojenje. Tega pa ne moremo več z nobenim ukrepom preprečiti.

Če imamo AŽ panje, tedaj pri pregledu na 9 dni , pokrito zalego prestavimo v medišče. če imamo tri etažne panje , pa tega ni potrebni. Mogoče ,le če se matica največ  zadržuje v srednji etaži, tedaj pokrito , ne da bi gledali za matico prestavimo  v prvo etažo. S tem tudi matici omogočimo neprekinjeno zaleganje , na praznih satih.  Smo že rekli , če ima matica dela, ne misli na rojenje.

Pri tem moram pripomniti , da v družini moramo skrbeti , da nimamo tako imenovaniv črnih več let starih satov.Običajno , priporočeno je , da se satje obnavlja vsakih 3, največ  na 4 leta.

V tem prav tako kot v Juniju je lahko dobra paša in  točimo med. Vedno le  medeno satje  ki je vsaj 3/4 pokritega. Temu  pravimo , da je dozorel. Včasih , je med zaradi slabega medenja v naravi, ni povsem pokrit pa je vseeno že dozorel in ga lahko točimo. Kdaj vemo , da je za točenje. Sat z nepokritim medom  obrnemo vodoravno in rahlo udarimo po romu. Če med izteče iz satja , tedaj še ni dozorel. V takem primeru moramo še počakati , da dozori.

Zelo pomembno je , da je med dozorel , ker v nasprotnem primeru ima preveč vode in se nam v skladišču kaj kmalu lahko skisa -pokvari. Vemo , da ima med lahko največ 18% vode. če pa dosežemo 14-15% vrednost , imamo najvišjo kvaliteto medu.

Če smo ukrepali proti varoji v začetku Junija , je priporočljivo , da zopet  po preteku 35-45 dni ob koncu Julija ali v začetku Avgusta , izkoristimo čas točenja ko  nimamo medenega satja v medišču , da ponovimo, ukrep proti varoji z ustrenim sredstvim.

Če točimo v prvih dneh Junija,  je potrebno tudi misliti na zatiranje varoje, kajti prav v tem času je lahko močan razvoj varoje ki nam uniči marsikatero čebelno družino.  Smatram , de če smo v letu, 2009 dobili sredstvo za uničevanje varoje na bazi Amitraza, da ni prepovedano,  zato tudi o tem lahko kaj napišem. To bom opisal v posebni rubliki. Takrat ko imamo sate z medom pobrane,  je zelo koristno te dneve izkoristiti za zatiranje varoje. Po tretiranju z sredstvom, damo iztočene sate po 24 urah nazaj v panj. Tako smo lahko prepričani, da nimamo v medišču prav nobenih škodljivih snovi, ki bi kvarili med. O tem so mi tudi svetovali strokovnjaki.

Ta čas, pa je tudi čas rojilnega stanja čebel. Nujno moramo čebele pregledovati na vsakih 9 dni, če ne matica prične delati na roj. Kajti če na  devet  dnevno pregledovanje pozabimo,  rojenja ne moremo več preprečiti. Če je matica še mlada in uspešna,  potem ko pregledujemo poderemo vse matičnake. Če pregleda ne upravimo temeljito, se družina v kratkem času pripravi na rojenje. V kolikor, pa želimo zamenjati matico, pustimo enega ali dva zrela matičnaka, staro matico pa uničimo.  Tako dobimo po 16 dneh novo matico, ki po 24 dneh že prične zalegati.

Če pa sami vzgajamo matice v prašilčkih, tedal  pri najboljši družini  vzamemo sat z več matičnaki in ga damo v štiri  ali več satni prašiček, poleg  dodamo sat z pokrito zalego. Sat z hrano in sat z cvetnim prahom, dodamo še en sat z satnico. Mlada družina je tako narejena, sat z hrano in cvetnim prahom lahko vzamemo iz drugih panjev. Dodamo pa tako narejeni družinici v naslednjih dneh dvakrat ali trikrat po pol litra sladkorne tekočine v razmerju 1-1.2 v korist sladkorja in to pozno zvečer. Paziti le moramo, da z sati ne dodamo matice. Po 25 dneh mlada matica prične z svojim delom.

Tako mlado družinico lahko že po 25-30  dneh dodamo oslabeli družini ali za zamenjavo matice v gospodarnih panjih. To se bo lahko prebralo  na strani tehnologija čebelarjenja.

To besedilo bo vidno tudi pod ” Čebelarska opravila “.